Dejstvo je, da vsaka kritina lahko zamaka, zato se vgrajuje ti. sekundarna streha ali sekundarna kritina. Nad izolacijo je obvezna vgradnja paroprepustnih folij ali vodoneprepustnih izolacijskih plošč, ki morajo biti med seboj zlepljene in nepredušne za vdor zraka.
Naloga sekundarne strehe je odvod kondenzirane vode na spodnji strani kritine, preprečevanje vdora vode in zraka v izolacijo ter kontrola prehoda vlage in toplote. Hkrati mora vgrajena sekundarna streha nuditi termalno zaščito in imeti sposobnost difuzije vodne pare.
Difuzija je proces, kjer para prehaja iz prostora z višjim parnim tlakom, v prostor z nižjim parnim tlakom, ali drugače, iz bolj nasičenega prostora z vlago, v manj nasičen prostor z vlago. Vedeti moramo, da se v bivalnih prostorih nenehno oddaja para v ozračje z dihanjem, kuhanjem, tuširanjem, pranjem, potenjem…Izločanje vodne pare lahko pri štiričlanski družini doseže tudi 14 litrov dnevno.
Poleg zagotovitve ustrezne izolacije je potrebno ravno tako preprečiti možnost vdora zraka skozi izolacijo, saj na mestih, kjer notranja ali zunanja folija ni lepljena, pride do preboja toplote in ti. toplotnih srkov, skozi katere se izgublja tudi do 40 odstotkov več energije. Zato je spoje med folijami vedno potrebno lepiti. Hkrati je prepustnost za zračno paro skozi parno oviro z vrednostjo Sd=2 približno 5 g/m2 na dan.
Če je v parni oviri zareza dimenzij 1mm x 1m, lahko pri enakih pogojih preide do 800 g/m2 skozi odprtino v enem dnevu, kar je 160-krat več. Ta vlaga preide toplotno izolacijo in se zaradi velike nasičenosti kondenzira na spodnji strani strešne sekundarne folije. Zato moramo celotno streho projektirati tako, da bo prehod pare skozi izolacijo in na zunanjo stran sekundarne strehe pravilen, saj v nasprotnem primeru lahko pride do vlaženja izolacije in s tem zmanjšanja toplotne izolativnosti ter vlaženja lesene konstrukcije in omogočanja rasti plesni, drevesnih gob in trohnenja.
Sekundarne strešne folije so opremljene z naslendjimi podatki:
Oglejte si ponudbo sekundarnih kritin:
