Toplotna izolacija pozimi preprečuje prehod toplote iz objekta navzven in poleti od zunaj navznoter. Tako ohranja zaželeno temperaturo v prostorih. Pravilna izvedba toplotne izolacije je pomembna tako za ekonomiko objekta kot dobro počutje v njem. Največji pomen ima toplotna izolacija zunanjih sten, nanje namreč v primerjavi z ostalimi elementi ovoja stavbe odpade največji delež. Toplotne izgube skozi zunanje stene lahko predstavljajo tudi do 40 odstotkov toplotnih izgub stavbe. Zaradi tega je toplotna izolacija zunanjih sten toliko pomembnejša. V grobem ločimo tri vrste fasad: prezračevalne, neprezračevalne in kontaktne fasade. Njihova skupna značilnost mora biti pravilna izvedba in zadostna izoliranost.

Na trgu lahko najdemo mnogo vrst toplotnoizolacijskih materialov, zato je izbira vse prej kot lahka. Najpogosteje se za toplotno izolacijo uporabljajo plošče iz stiropora, mineralne in steklene volne ter plošče iz poliuretana, vedno več graditeljev pa posega po naravnih izolacijskih materialih, kot so pluta, lesna in kokosova vlakna, celulozni kosmiči, lan, bombaž, industrijska konoplja in podobni.

Ne glede na sestavo, pa noben toplotnoizolacijski material popolnoma ne zaustavi prehoda toplote, temveč ga le upočasni. Zaradi tega je osnovni pokazatelj kakovosti izolacijskega materiala podatek o toplotni prehodnosti. Čim manjša je vrednost toplotne prehodnosti, tem boljše so toplotnoizolativne lastnosti materiala.

Pri izbiri pa moramo biti pozorni tudi na druge dejavnike, kot na primer ekološko sprejemljivost materiala, gorljivost, morebitno škodljivost za zdravje in uporabnost za predviden namen. Ti materiali imajo pri določeni debelini in temperaturi enakovredne toplotnoizolativne lastnosti in so primerni za izvedbo fasad. Se pa razlikujejo v nekaterih drugih značilnostih, na podlagi katerih se mora investitor odločiti, katera toplotna izolacija je najbolj primerna za dani objekt. Ne glede na izbrani material pa zaradi energijskih prihrankov in prijetnosti bivanja nove smernice priporočajo najnižjo debelino toplotnoizolacijskih materialov med 140 in 160 mm.

Poleg ustrezne izolacije fasade ne smemo pozabiti na kakovostno toplotno izolacijo strehe. To je še posebej pomembno, kadar je prostor pod streho namenjen bivanju (mansarda). Izolacija strehe mora biti dovolj kakovostna, da je bivanje pod njo udobno tako pri -30°C kot pri +40°C zunanje temperature.

Pri izolacijah večina ljudi najprej pomisli na toplotno izolacijo, vendar so druge vrste izolacij prav tako pomembne za ugodje in kakovost bivanja. V zadnjem času se pri projektiranju in gradnji objekta vse bolj izpostavlja zaščita proti hrupu. Čisto upravičeno, saj je dolgotrajna in prekomerna izpostavljenost zvočnemu onesnaževanju dejavnik, ki ima velik vpliv na počutje stanovalcev. Pred hrupom se lahko zaščitimo že s postavitvijo objekta v mirno in tiho okolje, ker pa to najpogosteje ni izvedljivo, se pred hrupom zaščitimo s pravilno zvočno izolacijo prostorov.

Najboljše je, da zaščito pred hrupom upoštevamo že pri sami gradnji. Kasneje hrup omejujemo tako, da izolacijo vgradimo na tisti steni, kjer zvok nastaja. Kadar pa zvok prihaja iz več strani, je potrebno izolirati tudi strop, pri čemer mora izolacija potekati neprekinjeno tudi v vogalih. Najpogosteje uporabljeni materiali za zvočno izolacijo sten so mineralna volna ali stiropor. Udarni zvok na tleh dušimo s pohodnimi izolacijskimi ploščami. Problem zvočne izolacije ponavadi rešimo hkrati s toplotno izolacijo, saj večina materialov za toplotno izolacijo tudi dobro duši zvok.

S hidroizolacijo trajno zaščitimo objekt pred prodiranjem vlage iz zemlje. Med vsemi izolacijami je najcenejša, zato pri njeni izvedbi ne smemo iskati prihranka. Pomembna je natančnost izvedbe in kakovosten izolacijski sloj. Če je hidroizolacija pomanjkljiva in nenatančna, se bodo na straneh objekta pojavili mokri madeži, plesen in goba, stroški sanacije pa bodo razmeroma visoki v primerjavi s stroški ob pravilni izvedbi.